Vsi otroci se radi igrajo. A tudi igre in igrače se skozi čas spreminjajo. Učenci PŠ Šentviška Gora so s kratko anketo o tem spraševali svoje stare starše in sosede. Ugotovili so, da je bilo igrač v otroštvu njihovih starih staršev malo, večinoma so bile narejene doma iz lesa, blaga, …. Nekatere igre iz tistih časov so se s prenašanjem iz roda v rod ohranile in jih poznajo tudi oni, nekaterih pa se ne igra več.
Našemu vabilu, da se nam pridružijo v šoli, sta se prijazno odzvali Zalina in Nežina mati Jerneja in Andrejeva, Marjetina in Veronikina mati Cirila. Ker sta prijateljici že od otroštva in sta se veliko igrali skupaj, sta lahko še bolj doživeto pripovedovali o njunem otroštvu. Učenci so uživali v poslušanju o zanimivih dogodivščinah. Ugotovili so, da so bili otroci takrat zelo iznajdljivi ter da kljub temu, da igrač ni bilo veliko, otrokom ni bilo nikoli dolgčas.
Mati Jerneja je prinesla pokazat svoje igrače, ki jih še vedno skrbno hrani: punčke, medvedka, kuhinjico… Povedala pa je, da je vse te igrače dobila iz tujine. Mati Cirila pa jim je pokazala punčko- bambolo. Dobili so jo ob nakupu pralnega praška v Italiji.
Učence sta naučili izdelati pokalico iz časopisnega papirja, igračo zavrti knaf ( gumb). Skupaj so ponovili oz. so se naučili pravil za igre ukalco ( volk in koze), trojkalco ( tri v vrsto) in brlc ( vzemi eno, daj eno…).
Vzdušje v učilnici je bilo sproščeno in razigrano. Slišati je bilo veliko pokanja pokalic, smeha, vzklikov ob zmagi. Tri šolske ure so prehitro minile. Gostjama so se zahvalili s pisanima ptičkoma in lončnicama, saj je bil ravno dan žena.
Z igrami so nadaljevali še po kosilu ter v jutranjem varstvu. Upamo, da se bodo ohranile tudi za njihove otroke in vnuke.
Za PŠ Šentviška Gora, Vlasta Sotenšek in Erika Laharnar
