Sončni dnevi se kar ponujajo, zato smo jih tudi planinčki morali izkoristiti.
V četrtek po pouku smo se povzpeli na bližnjo Senico. Začetki so bili nekoliko težki, a ob prihodu na vrh se je utrujenost skrila in na obrazih so se prikazali nasmeški. Še posebej smo se razveselili obiska gozdnega škrata, ki je poskrbel, da nam energije ni zmanjkalo. Hvala gozdni škrat!
Spust proti Ljubinju je bil veliko lažji in ob zaključku ni bilo čutiti prav nobene utrujenosti, saj sta razigranost in veselje še kar vztrajala. Bravo, Potepinčki!
Zapisala Anja Kragelj, mentorica krožka
