Tretji petek v novembru so bile mize v jedilnici PŠ Šentviška Gora še posebno lepo urejene. Vzdušje so polepšale prižgane svečke. Vsakega učenca je pričakala tudi nasmejana čebelica, ki se je skrila v papirnat prtiček.
Preden so učenci sedli k zajtrku, so ubrano in doživeto zapeli pesem Čebelar. Zajtrk je vsem teknil, saj je dišal po domačem.
Po zajtrku smo se še pogovorili o pomenu vsakodnevnega in kvalitetnega zajtrka. Malo več pozornosti smo tokrat namenili jabolku. Škoda, ker letos pri nas jablane niso kaj prida obrodile, drugače bi lahko pripravili razstavo domačih vrst jabolk. Morda pa drugo leto.
Pri malici pa je od nekod pribrenčala velika, prijazna čebela. Malo je poklepetala z otroki, potem pa jih je povabila, da še vrtčevskim otrokom zapojejo pesem Čebelar.
Da bi si le večkrat lahko vzeli čas, da bi v miru in v prijetnem vzdušju uživali skupne obroke.
Za PŠ Šentviška Gora, Vlasta Sotenšek in Erika Laharnar
