Skoči na glavno vsebino

V torek, 21. junija, smo se zjutraj zbrali na avtobusni postaji v Tolminu, kjer sta se nam pridružila planinska vodnika Majda in Vinko Pagon. Majda nam je že na začetku povedala veliko zanimivosti: pripovedko o tolminskem grofu in legendo o hudičevem mostu. Vidi se, da je bila Majda po poklicu vzgojiteljica, saj zna zanimivo pripovedovati.
Tako smo pričakali kombi, ki nas je odpeljal do vhoda v planino Polog. V sirarni smo si ogledali, kako sirar naredi sir in skuto. Poskusili smo pastirske čingume. Potem smo se odpravili dalje. Zanimiv kažipot nas je usmeril desno proti planini Prodi. Posebno doživetje je bilo, ko nas je Vinko s posebnim vozičkom peljal čez Tolminko. Prav nihče od nas se ni še peljal s takim vozičkom. Kar nekaj poti smo morali še prehoditi, da smo si prislužili malico. Videli smo zanimiv kamen s srčkom, ki se je ob potresu privalil prav do hiše. Do izvira smo hodili malo po kamnih, malo po stezicah. Občudovali smo lepe kamne, ogromne skale, ki so se ob potresu privalile v dolino, stare, razvejane bukve in lepo zeleno travico. Mislili smo, da je izvir kot slap, zato smo bili presenečeni, ker ni bilo tako. Pri lovski koči smo pomalicali in si natočili svežo, hladno vodo. Morali smo pohiteti nazaj, da bi si ogledali še bunker. Tega smo se zelo veselili. Pri sirarni smo pripravili baterijske svetilke. Ko smo vstopili v bunker, smo bili presenečeni, ker nismo mislili, da je tako visok in velik. Pohiteti smo morali do kombija, ki nas je odpeljal nazaj v Tolmin. Majdi in Vinku smo se zahvalili za tako lepo doživetje s sliko, v les vžgano planiko in triglavsko rožo. Nekateri smo se nazaj na Planoto odpeljali z avtobusom, po nekatere pa so prišli starši.

Za PŠ Šent. Gora: učenci z učiteljicama Eriko Laharnar in Vlasto Sotenšek 

izvirTolminke01-m izvirTolminke02-m izvirTolminke03-m

izvirTolminke04-m izvirTolminke05-m izvirTolminke06-m

izvirTolminke07-m izvirTolminke 08-m izvirTolminke 09-m

Dostopnost